včasih te življenje preseneti in ti kaksno stvar postavi na glavo....ali pa tudi ne ker na tiho v sebi to tako pričakujes samo priznati noceš..... tako sem tudi jaz 14.9 pristala v bolnisnici na strogem lezanju(z vzdignjenimi nogani =)=)) in seveda mi ni dalo mira sem hitro zacela razmisljat kaj bi lahko v takem nemogocem polozaju pocela da bi cas hitreje minil.. pavsat ne morem ni niti osnovnih pogojev pick pointala bi ce bi imela ze napikane kartone...pa mi je moj najprejprinesel nekaj bunkaste volne in so začeli nastajti šali samo kaj ko je volne tako hitro zmanjkovalo=( pa sem ga poslal se po gobelin , seveda moj moz ne bi bil on ce mi ne biprinesel enga fejst velikega in take barve da te kap=) ena sesta me je potem se pridno zalagala z volno druga mi je prinesla se en gobelin( HVALA OBEMA) pol mi je se mami nanosla volne in šivalnega pribora tako da je čas kr nekako minil=)
ko pa smo dočakali kar smo čakali pa sem se se mal vrgla na pletenje copatkov. le ti pa so namenjeni oddelku za intenzivno terapijo nedonošenčkov v ljubljani=)
nastalo je torej ogromno stevilo bunkastih šalov niti isem vseh štela ker jih je bilo preveč=) pa dva gobelina in ena velika škatla copatov=) tisto najpomembnejse pa spančka v svoji postelci in me vsak dan razveseli z nasmehom in svojimi malimi ročicami ki tako rade sežejo po mamici.
najprej gobelini: tega mi je prinesla sestra
tegale pa moj. tele je malo zmuckan je kr tezko lezat pa sivat takle gobelin=) komaj cakam da jih dam okvirit samo poiskat se moram enga fajnega steklarja d ami to zrihta =)
copatki:
takole pa zgleda cela škatla
šalov pa nimam slikanih ker jih je bilo preveč in so odhajali od mene =)