......je vcasih ena taka cudna zadevca.. ko ze mislis da si najvisje te neusmiljeno vrze ob tla. in potem ni volje do nicesar ne do smeha ne do ustvarjanja ne do zivjenja samega dnevi tiho minevajo ob premisljevanju in prelivanju hektolitrov solz, in to je bil tudi pri meni razlog da ze dolgo nisem nc objavila...
zdaj pocasi spet prihaja volja spet najdem veselje v malih malenkostih kot je naprimer moj pavs papir in orodje za pavsanje... tud smejim se ze brez slabe vesti... se z obcutokm krivde toda zavedam se da z zamorjenostjo ne bom nc resla kvecjemu kaj poslabsala....
tako da se spet pogumno podajam naprej v nove projekte in nova upanja prej ko slej bo tudi meni uspel ta najvecji projekt v zivljenju...
pogresam te angelcek moj.........
Ni komentarjev:
Objavite komentar